Kdo vse trguje z valutami?

Struktura delniškega (centraliziranega) trga vam je verjetno že dobro znana. Je precej enostavna za razumevanje, saj imamo na eni strani kupce, ki želijo kupiti neke vrednostne papirje in na drugi strani prodajalce, ki želijo delnice prodati.

Na delniškem trgu je, kot kaže zgornja slika, samo ena ustanova, ki kontrolira prodajo in ceno, zato se cena zlahka regulira, tako da ustreza borzi in ne trgovalcem.

Struktura valutnega trga je precej bolj razdrobljena in nobena od inštitucij ni dovolj velika ali pomembna, da bi lahko dolgoročno vplivala na vrednost posamezne valute.

Razdrobljenost tega trga omogoča, da lahko v vsakem trenutku prodate ali kupite katero koli valuto želite pod najboljšimi pogoji.

Prednost valutnega trgovanja je tudi v tem, da lahko trgujete kjer koli. V najbolj osnovni verziji je že to, ko neko valuto zamenjate za drugo s svojim najboljšim prijateljem, valutno trgovanje. Če želite pri tem zaslužiti več kot le kakšen procent vložka, morate uporabiti vzvod – več o tem sem že pisal tukaj.

Čeprav je valutni trg kaos na prvi pogled, pa le ni zmeda tako popolna. Strukturo forex trga najbolje prikaže spodnja slika:

Na vrhu je nekaj največjih bank, a z razmahom interneta in trgovalnih platform, je vstop na forex trg omogočen tudi nam, z že zelo majhnimi vložki.

Osnovno strukturo smo že spoznali v prejšnjih odstavkih, zdaj pa si jih bomo pogledali še nekoliko bolj podrobno. Za vsakega trgovalca je pomembno, da pozna in razume sestavo forex trga, saj le tako lahko dobro ocenimo kaj vse in v kakšni meri lahko vpliva na vrednost posamezne valute.

Do razmaha interneta v 90′ letih je bil forex trg še zelo zaprt in namenjen le velikim trgovalcem. Za vstop si potreboval vsaj 10 milijonov dolarjev, saj je bil v osnovi namenjen le velikim inštitucijam in bankam. Z razmahom interneta se skozi t.i. »retail brokerje« tudi mali trgovalci združimo in vstopimo na ta trg.

Največje banke na svetu so tiste, ki določajo vrednost menjalnih tečajev, na podlagi ponudbe in povpraševanja po določeni valuti. Te velike banke skupaj sestavljajo medbančni trg in dnevno opravijo enormno število transakcij. Če naštejemo le nekaj najbolj pomembnih bank, so to UBS, Barclays Capital, nemška Deutche Bank …

Tudi te vplivajo na ponudbo in povpraševanje po določeni valuti in posledično na stanje določene valute. Če npr. neko ameriško podjetje kupuje veliko število komponent iz japonske, mora dolarje najprej zamenjati za japonske jene. So pa te transakcije precej manj obsežne kot tiste, ki jih dnevno opravijo velike banke, zato je tudi njihov vpliv na spremembe manjši.

Enako kot velike mednarodne korporacije so tudi državne vlade in centralne banke, kot npr. Evropska centralna banka, vpete v mednarodne transakcije za svoje potrebe. V določenih primerih lahko centralne banke trgujejo samo z namenom spremembe tečaja, če menijo, da je njihova valuta predraga ali prepoceni ali želijo vplivati na inflacijo na nekem območju. V takšnem primeru lahko začne centralna banka množično kupovati ali prodajati  določeno valuto, da s povečanim povpraševanjem ali ponudbo vpliva na vrednost valute.

Na koncu pridemo vsi tisti, ki želimo s trgovanjem čim več zaslužiti. Zato je za nas nujno, da vemo, kdo vse in na kakšen način vpliva na ceno določene valute, da lahko takšne dogodke predvidimo in se jim izognemo ali še bolje – ujamemo ta val in ga izkoristimo v svoj prid.